Encimi so pridobljeni iz rastlinskih in mikrobioloških virov, kot so Aspergillus oryzae, Aspergillus niger, Saccharomyces cerevisiae, Candida rugosa, Rhizopus oryzae, ananas (Ananas comosus) in papaja (Carica papaya).

Širok pH-razpon pomeni, da encimi ostanejo aktivni tako v kislem kot tudi manj kislem okolju. Tako lahko učinkovito delujejo v različnih okoljih.

Proteaze v Gastrozymu izvirajo iz različnih sevov in ima vsaka drugačen optimalni pH in substratno specifičnost, kar zagotavlja širšo pokritost razgradnje beljakovin.

Bromelain (iz ananasa) in papain (iz papaje) sta rastlinska encima, ki se pogosto uporabljata v kombinaciji z drugimi encimi. Vsak od njiju se pogosto uporablja v encimskih formulacijah in prispevata k vsestranski sestavi.

Encimska aktivnost označuje, kako aktiven je encim, torej koliko substrata (na primer škrob, maščoba ali beljakovina) lahko pretvori v določenem času. Namesto da bi navajali samo težo encima, se učinkovitost izraža v encimskih enotah, kot so DU (za amilazo), ALU (za laktazo) ali GDU (za bromelain). Te enote so mednarodno standardizirane in omogočajo dobro primerjavo učinkovitosti encimskih pripravkov.