Hidratirajoča olja

Rastlinsko olje v kožo ne dodaja vode. Olja vode namreč ne vsebujejo. Njihova naloga je drugačna: na površini ustvarijo tanek film, ki upočasni izhlapevanje vlage. Zato olje najbolje deluje na vlažni koži, takoj po prhanju ali po nanosu hidrolata. Naneseno na povsem suho kožo pogosto pusti le masten občutek, koža pa ostane napeta. To je tudi razlog, da je olje v negi kože zadnji korak in ne prvi.

Maščobne kisline povedo več kot ime rastline

Pri izbiri je uporabnejši profil maščobnih kislin kot ime rastline na etiketi. Olja z veliko oleinske kisline, na primer oljčno, avokadovo in mandljevo, so bogatejša in ostanejo dlje na koži. Ustrezajo suhi in zreli koži. Olja z veliko linolne kisline, na primer olje grozdnih pešk, konopljino in šipkovo, so lažja in se hitreje vpijejo. Ta pogosteje ustrezajo mastni in mešani koži. Pri negi obraza je razlika najbolj očitna. Jojobino olje je pravzaprav tekoči vosek in je po sestavi najbližje kožnemu sebumu, zato ga prenaša večina tipov kože.

Uporabniki na forumih opisujejo isto skrb: olje mi maši pore. Najpogosteje omenjajo kokosovo olje, ki je na lestvici komedogenosti od 0 do 5 visoko. Lestvica je okvirna in ne velja enako za vsakogar. Če si nagnjen k mozoljem, začni z eno kapljico zvečer in kožo opazuj dva do tri tedne.

Kaj upoštevamo pri naši izbiri

Pri oljih štejejo tri stvari: postopek stiskanja, embalaža in seznam sestavin. Raje izbiramo hladno stiskana in nerafinirana olja, ker ohranijo več naravnega vitamina E. Izbiramo olja v temnem steklu, saj svetloba pospeši žarkost. Pri mešanicah gledamo, ali kombinacija sploh ima smisel: lahka osnova z jojobo in dodatek šipkovega olja dajo drugačen rezultat kot dišavna mešanica, v kateri je parfum visoko na seznamu sestavin. Kupujemo neposredno od znamk, vsak izdelek pred objavo pregleda naša ekipa za skladnost, izdelke pa preizkusimo tudi sami. Preberi, kako izbiramo.

Komu se olje najbolj obrestuje

Olje ima največ smisla tam, kjer koža izgublja maščobo in vlago: na telesu po pogostem umivanju, na hrapavih komolcih in petah ter pozimi, ko se koža lušči.

• Suha koža na telesu: bogatejša olja z oleinsko kislino, nanesena na še vlažno kožo po prhanju.
• Mastna in k aknam nagnjena koža: lahka olja z linolno kislino, dve do tri kapljice zvečer, ne več.
• Občutljiva koža: olja brez dišav. Linalol, limonen, citral in geraniol so alergeni, ki morajo biti navedeni na etiketi.

Suho olje je izraz za lahko olje, ki se hitro vpije in na koži ne pusti sledi. Ni brez maščobe, le tekstura je lažja. Če želiš oljni negi dodati vonj, uporabi eterična olja za razredčenje, saj se nerazredčena na kožo ne nanašajo.

Olja so občutljiva na svetlobo, toploto in zrak. Šipkovo in konopljino olje se hitreje pokvarita, zato ju hrani v hladilniku in porabi v nekaj mesecih po odprtju. Če olje zadiši po starem loju, ga ne uporabljaj več.

Bodimo pošteni glede pričakovanj. Koža je mehkejša takoj po prvem nanosu, sprememba v teksturi in videzu suhih predelov pa je opazna po dveh do treh tednih redne uporabe. Olje ni zaščita pred soncem in dehidrirani koži samo po sebi ne vrne vode. V tem primeru ga združi z vlažilno kremo, kar deluje dobro pri večini tipov kože.