Spirulina

Spirulina je modrozelena alga, natančneje cianobakterija Arthrospira platensis. Goji se v plitvih sladkovodnih bazenih, nato se posuši in zmelje v temno zelen prašek. Posušena spirulina vsebuje približno 60 do 70 odstotkov beljakovin, poleg tega železo, beta-karoten in modro barvilo fikocianin. V našem izboru zelišč in rastlinskih izvlečkov je med redkimi izdelki, ki se jemljejo v gramih in ne v miligramih. Prav to dejstvo določa razlike med oblikami.

Prašek, tablete ali kapsule

Dnevna količina pri spirulini je razmeroma velika, običajno nekaj gramov. Oblika zato ni podrobnost, ampak glavno vprašanje pri nakupu.

• Prašek je najbolj gospodaren na gram in omogoča prilagajanje količine. Okus je izrazit, zato ga večina zmeša v sok ali smoothie.
• Tablete so priročne za pot in za službo, a jih je za enak odmerek potrebnih več hkrati.
• Kapsule okusa ne pustijo, so pa na gram najdražja izbira.
• Izvlečki fikocianina so koncentrirani na modro barvilo in niso nadomestilo za celo algo.

Pri beljakovinah je vredno biti natančen. Nekaj gramov spiruline prinese le nekaj gramov beljakovin. To je premalo, da bi nadomestilo beljakovinski napitek. Spirulino zato gledamo kot gosto hranilno dopolnitev jedilnika, ne kot vir beljakovin za trening.

Kako izbiramo spirulino

Pri spirulini gledamo tri stvari: poreklo, čistost in količino na porcijo. Izbiramo izdelke iz nadzorovanega gojenja v bazenih, ne iz odprtih jezer, kjer se lahko pomešajo druge cianobakterije. Od znamk zahtevamo analize serij na težke kovine in mikrocistine, to so naravni toksini nekaterih modrozelenih alg. Pri praških dajemo prednost tistim brez polnil, pri tabletah pa tistim, kjer je količina jasno navedena na porcijo in ne le na tableto. Kupujemo neposredno pri znamkah, brez posrednikov, vsak izdelek pa pred objavo pregleda naša ekipa za skladnost. Preberi, kako izbiramo znamke in izdelke.

Za koga je spirulina smiselna

Spirulina je zanimiva predvsem, če želiš v prehrano dodati rastlinski vir beljakovin in železa. Zato je pogosta izbira pri rastlinski prehrani brez živil živalskega izvora. Pošteno pa povemo dvoje. Vitamina B12 iz spiruline telo ne more uporabiti, zato ta ne nadomesti ločenega dopolnila. In evropska agencija za varnost hrane (EFSA) za spirulino ni potrdila nobene zdravstvene trditve, zato je ne opisujemo kot rešitev za imunski sistem ali za razstrupljanje. Kar spirulina res ponuja, je gosta hranilna sestava v majhni količini praška.

Kakovost se pozna tudi na čutih. Dobra spirulina je temno modrozelena in diši rahlo po morju, ne po plesni ali ribah. Prašek shranjuj v tesno zaprti posodi na temnem mestu, ker svetloba in vlaga barvilu ne prijata. Odprto pakiranje porabi v nekaj mesecih. Železo iz rastlinskih virov telo sprejme počasneje, zato spirulino mnogi zaužijejo z nečim kislim, na primer s pomarančnim sokom.

Če iščeš alternativo z drugačnim okusom in več klorofila, poglej tudi zeleno algo chlorello. Nekateri ju jemljejo izmenično, ker se sestavi razlikujeta. Pri obeh velja isto pravilo za začetek: majhna količina prvi teden, nato redno jemanje. Učinkov ne presojaj po nekaj dneh, ampak po dveh do treh tednih dosledne uporabe. Okus je pri spirulini najpogostejša ovira in prav pri tem prašek v kislem soku največ pomaga.